David Vidrih
David Vidrih: Vtisi iz Vietnama
Vietnam je gosto naseljena dežela, kjer nimajo ravno urejenega prometa, tako kot smo navajeni mi. Prvi kulturni šok v Vietnamu prav gotovo doživijo vsi, ki pristanejo v njihovem glavnem mestu in se soočijo s prometom. Ker David Vidrih nerad komplicira, sem promet v tej državi sprejel in se ga lotil po načelu; če jih ne moreš premagati, se jim pridruži. Na vsakem potovanju doživim na začetku nekakšen šok, vendar pa me vedno dežela kasneje prijetno preseneti in navduši. Enako se je zgodilo tudi v Vietnamu. Po mojih dosedanjih zapisih veste, da David Vidrih ravno ne mara komercialnih izletov in potovanj. Raje raziskujem po svoje in se lotim potovanja in dežele na svojevrsten način. V Vietnamu pa sem naredil izjemo.
Odšel sem na enodnevni izlet v Ha Long Bay. Vsake toliko moramo tudi najbolj zagrizeni pustolovci izkusiti nekaj tipično turističnega. In v nobenem pogledu mi ni bilo žal. Tukaj sem si namreč ogledal čudovit zaliv, ki se ga drži svetovni sloves. Tukaj sem videl več kot dva tisoč otokov in otočkov iz apnenca. Tukaj naj bi se po legendi rodilo Vietnamsko ljudstvo. Tukaj je tudi čudovita vasica, ki dobesedno plava na vodi in je nekakšna verzija Benetk. Vsekakor lepo preživet dan. Ker pa David Vidrih ne more brez narave in raziskovanja kulture staroselcev, sem se odpravil na severozahod Vietnama, v vasico imenovano Sapo. Ta predel države je dom mnogim plemenom in tukaj se res začuti stik z naravo in prvobitnost. Ta del pokrajine, ki meji na Kitajsko je naravnost čudovit.
Neskončna riževa polja, posejana na terasah, zelena džungla in čudovite barve narave. Neprecenljivi prizori, ki jih ponuja neokrnjena narava v vsej svoji lepoti. Spal sem pri domačinih in vedno znova me to ljudstvo preseneti z dejstvom kako malo je potrebno za srečo. Po naravi so skromni in zadovoljni s tistim, kar imajo. So umirjeni in si znajo vzeti čas za sočloveka. In če jaz, David Vidrih, menim, da bi se naš del sveta lahko kaj naučil iz vietnamskega primera, bo to že držalo. Vse preveč hitimo, se predajamo materializmu in živimo egoistično življenje, kjer je pomembno le čim hitreje zadovoljiti vse svoje potrebe, ne ozirajoč se na kogarkoli. Takšna potovanja mi vedno odprejo oči. Ljudje, ki živijo osnovno, vendar srečno življenje in neokrnjena narava me vedno spomnita na naš način življenja. Ko se vračam iz potovanj vedno govorim sorodnikom in prijateljem o svojih ugotovitvah. Vedno me poslušajo, a zdi se mi, da me v resnici ne slišijo.
Po nekaj dnevih tukaj, sem se odpravi tudi v manjše ribiško mestece Hoian. Kulinarika tukaj je bila naravnost osupljiva in res sem prišel na svoj račun. David Vidrih skoraj najbolj na svetu ceni dobro hrano. Priznam, res uživam v kulinariki. Tukaj sem si napolnil baterije, postopal po tržnici in užival na plaži. Poskušal sem čim bolj užiti vsak trenutek, saj me je čakalo potovanje, kjer bom spet v gneči in hrupu. Odpravil sem se naprej v Kambodžo, o kateri pa bom namenil nekaj besed v naslednjih zapisih. Vietnam je malo drugačna dežela od vseh ostalih, katere sem obiskal. Tradicija, zgodovina, kulinarika in osupljiva narava. Prepričajte se sami.
David Vidrih: Črna Gora
To poletje sem bil na dopustu v Črni Gori. Ni ravno eksotična destinacija, kjer bi bilo potrebno veliko raziskovanja in spoznavanja kulture ter države, vendar pa je bila odlična destinacija za kombinacijo oddiha in ogledovanja znamenitosti. Upam, da ne boste rekli da se je David Vidrih polenil in hodi le še v bližnje države in opisuje dogodke iz preteklih potovanj. Menim, da sem pač zanemarjam nam bližje destinacije. Potovanje v Črno Goro mi ni vzelo ravno veliko časa, je pa res, da sem tokrat odšel kar z lastnim prevoznim sredstvom. Pot je bila zabavna in s sopotnikom nama ni nikoli zmanjkalo debat. No, David Vidrih je znan po tem, da redkokdaj ostane brez besed.
Ker se mi zdi notranjost Črne Gore zanimivejša od samih obalnih mest, kjer turizem cveti, sem se za začetek odpravil na ogled samostana Ostrog. To je samostan, ki je vklesan v živo skalo. Zanimiv je za mnoge popotnike in romarje, saj je to pomemben romarski kraj za pripadnike pravoslavne veroizpovedi. Naslednja postojanka je bilo Črno jezero, ki se nahaja v narodnem parku Durmitor. Črna Gora je pravi raj za ljubitelje plezanja in planinarjenja. Tudi ljubitelji kulinarike boste zagotovo prišli na svoj račun, saj se boste lahko v planinskih kočah naužili suhomesnatih izdelkov, na vznožjih pa boste v poletnih mesecih lahko pojedli kolikor boste hoteli malin, robid in borovnic. Zrak tukaj je bil naravnost osvežujoč in prebudil se mi je apetit. Ja, David Vidrih ima zdrav apetit. Konkretno sem se najedel in že sem bil pripravljen za nove dogodivščine. Če se odpravljate na dopust v Črno Goro nikakor ne smete brez ogleda mostu nad reko Taro.
Sama dolina reke Tare je pa tudi vredna omembe in obiska. Čudovita reka v temnejšem odtenku turkizne barve je sama od sebe ponujala čudovite razglede iz katerih so nastali lepi spomini. Šel sem namreč na rafting po reki Tari. Bilo je noro doživetje, saj mi je raftanje pri srcu in adrenalin je močno pumpal. Moje potovanje po Črni Gori je bilo bolj usmerjeno na notranjost in gore, vendar nisem mogel brez postanka in nekaj dni uživanja v Budvi. To je obmorski raj za vse, ki obožujete morje, sonce in poletne romance. Kaj je kot naslikan in zabave nikoli ne zmanjka. Naj omenim, da so cene ob morju višje kot v notranjosti, vendar za naše razmere še vedno več kot sprejemljive. Cene kosil in pijač so na trenutke kar smešne, vendar je odvisno v kakšno restavracijo se odpravite. Jaz osebno nisem nikoli slabo jedel, pa se ve, da je David Vidrih pristaš vrhunske hrane. Seveda sem odšel tudi na Lovčen, kjer sem ugotovil, da mi malo manjka kondicije, vendar je pogled iz razgledne točke poplačal ves moj trud. Ogledal sem si seveda tudi mavzolej Petra Petroviča Njegoša. Skočil sem tudi na ogled rojstne hiše tega črnogorskega velikega vladarja in užival v prekrasnem razgledu.
Črna Gora je idealna turistična destinacija za vse popotnike, ki želite nekaj malega raziskovanja in nekaj uživanja v čudovitih plažah in razgledih. Cenovno je država zelo ugodna in za ogled glavnih znamenitosti ne potrebujete veliko časa. Njihova prednost je tudi bližina, saj boste hitro tam, tudi če se odpravite z lastnim prevozom. Planinarjenje, čudovita narava in domače dobrote so zagotovo že dovolj velik razlog za obisk Črne Gore. David Vidrih pa ima za potovanje tudi kriterij zanimivi ljudje in bogata zgodovina. Ljudje so vsekakor zanimivi, če je ta beseda sploh primerna. Njihova pregovorna počasnost je dejansko resnična. Nikamor se jim ne mudi in opravljajo le minimalno delo, ki je potrebno da nekatere stvari funkcionirajo. Vendar če je človek na dopustu, jim to nikakor ne more zameriti. Mi smo navajeni hitrejšega in učinkovitejšega dela, ki pa ga v Črni Gori nisem pogrešal. Včasih se mora človek prepustiti.
Ne glede na njihovo počasnost pa pripravljajo vrhunske jedi. Gurmani, kot je David Vidrih boste razvajali brbončice z bureki, čevapčiči, lepinjami, baklavami in podobnimi specialitetami. V hribovitih krajih pa si lahko privoščite konkretni, krepko domačo hrano. To so razni suhomesnati izdelki, jedi na žlico in meso divjih živali. Narava vas bo tudi pustila brez besed. Mogočne gore in rajske plaže. Vse to je Črna Gora. Popotniki ali turisti, željni oddiha boste tukaj našli nekaj za sebe. Avanturisti lahko uživate v raftingu ali adrenalinskih vodnih športih. Vse je na voljo in to po izredno dostopnih cenah. Uživanje v njihovi kulinariki, zanimivi zgodovini, ogledovanju sakralnih objektov ali pa enostavno uživanje na plaži.
Imamo srečo, da je tako raznolika in bogata destinacija tako blizu. Če radi potujete udobno in hitro lahko greste z letalom, vendar tudi z lastnim prevozom ni hudega. David Vidrih seveda priporočam obisk Črne Gore z lastnim prevoznim sredstvom, saj si lahko na poti ogledate tudi mnoge druge zanimivosti v državah, skozi katere se peljete. Vsaka pot je pustolovščina. Uživati je potrebno tudi v samem potovanju in ne biti orientirani samo na cilj.
David Vidrih: Raj za gurmane
Danes bo beseda tekla o Gvatemali. Ko razlagam sorodnikom prijateljem o Gvatemali je po navadi njihovo prvo vprašanje kje je to. Fascinantno se mi zdi, da velika večina niti ne ve, kje se nahaja ta biser. No, bom David Vidrih razložil vse lepo po vrsti. Gvatemala je locirana v Srednji Ameriki in ima na eni strani Karibsko morje, na drugi pa mogočen Tihi ocean. Ko sem se odločil za potovanje po Gvatemali so mi mnogi to odsvetovali, saj je ta država na slabem glasu kar se tiče varnosti. Države sicer večina ne zna umestiti na zemljevid, vendar o njeni varnosti pa vedo veliko povedati. No, kar se David Vidrih odloči, to on tudi naredi, zato nisem upošteval dobrodušnih nasvetov in se vseeno odpravil na čudovito potovanje. Naravnost obožujem obmorske države. Sem namreč velik gurman in obožujem morsko hrano in Gvatemala se je izkazala za popolno destinacijo.
Sploh na strani kjer država meji na Karibsko morje je prizor naravnost idiličen. Peščene plaže, turkizno morje in čudovita, noro okusna morska hrana. Ja, tukaj je David Vidrih res prišel na svoje. No, poleg čudovitih morskih dobrot pa hrana v Gvatemali bazira predvsem na tortiljah, znamenita pa je njihova omaka guacamole. No, poleg gurmanov pa boste našli svoj raj na zemlji tudi vsi ki obožujete čudovito naravo, športni navdušenci, ki ne morete brez hribov ali svojega kolesa. Naj pa še sproti omenim, da je Gvatemala cenovno zelo dostopna in si boste lahko ogledali in privoščili marsikaj za svoj denar. Da ne boste rekli, da David Vidrih le dobro je, naj vam orišem malo čudovite narave, ki je v Gvatemali prav na vsakem koraku. Na svojem potovanju sem obiskal narodni park Tikal. Naj pred samo predstavitvijo omenim, da v Gvatemali živijo potomci mogočnih Majev. Njihova dediščina se čuti še danes, saj potomci Majev še vedno nosijo njihova tradicionalna oblačila. No, v narodnem parku Tikal boste lahko videli ene najmogočnejših ostankov Majevske Kulture, ki vas bo popolnoma navdihnila in navdušila. Park je lociran sredi deževnega gozda, zato boste lahko začutili to mogočnost in obenem svobodo.
Narava je tukaj naravnost osupljiva. Tam so locirane tudi kamnite piramide, na katere lahko dejansko splezate in občudujete neverjetne razglede. Te občutke se težko razloži z besedami, tako da vam priporočam osebni ogled. Na svojih potovanji se zelo rad umaknem v mir in tišino in v Gvatemali se mi je zdel idealni kotiček za to jezero Atitlan. To je jezero vulkanskega izvora in je naravnost čudovito. No, če sem čisto natančen je to vulkan napolnjen z vodo. Tukaj so me toplo sprejeli potomci Majev, ki še vedno ohranjajo dialekte in način življenja svojih mogočnih prednikov. Tukaj sem si res lahko vzel čas za meditacijo in poglobitev sam vase. Vprašal sem se, kdo je David Vidrih, kdo so njegovi predniki in kaj ga je izoblikovalo. Tukaj so izredno osredotočeni na prednike, kulturo in izročilo. Ko sem opazoval ljudi in njihovo interakcijo sem ugotovil, da bi tudi pri nas lahko dali več poudarka na svojo zgodovino in svoje izročilo. Menim, da bi tako lažje ugotovili, kdo smo.
David Vidrih – Barvita Indija
Indija je dežela oz. država na katero se je potrebno navaditi. Zakaj vam to pravim. David Vidrih, ki sem znan po ljubezni do potovanj in drugačnosti, sem imel največ asimilacijskih težav ravno v indiji. S tem ne želim reči da me ta država ni popolnoma očarala. Ravno nasprotno. Njene barve in gostoljubje domačinov sta preprosto neverjetna. Moj prvi postanek je bil v mestu Delhi, ki je glavno mesto Indije in je dom približno šestnajstim milijonom ljudi. Ravno to mesto je v meni zbudilo občutek velikih nasprotij. Prepotoval sme že velik del sveta, vendar me je Indija popolnoma presenetila. Verjetno boste rekli da je skoraj nemogoče, da je David Vidrih presenečen. Ja, na potovanja se vedno čim bolje pripravim vendar sem vseeno doživel velik kulturni šok.
Nikjer na tem svetu niso nasprotja tako poudarjena kot v Indiji. V eni ulici lahko vidiš bedo in blišč, popolni materializem in hkrati duhovnost ter veliko lepih zgradb in umetnosti v sobivanju z umazanijo in prosto gibajočimi se kravami z bolehnim videzom. Ko sem se za nekaj trenutkov ustavil na ulici, vsrkal vase vse vonjave in vtise, sem si rekel: »David Vidrih, izkoristi vsak trenutek!« Indija je dežela, ki te pripravi do raziskovanja ne samo okolice, zgodovine in družbe temveč tudi do raziskovanja samega sebe. Ta dvojnost in raznolikost Indije me je še posebej navdihnila na tržnici oziroma bazarju. Tam je re skupek omamnih dišav in vsiljivih trgovcev za čutila kar preveč, zato sem se v zelo kratkem času odločil, da si poiščem prenočišče in se umirim. Pot me je kasneje nesla v novi del Delhija, kjer je za odtenek bolj mirno. Pa sem se pošalil sam s sabo; David Vidrih, tukaj lahko res daš možgane na pašo. Privoščil sem si okusno hrano iz stojnice in užival v barvah. Kot velik gurman naj povem, da je tukaj hrana izredno pekoča. Osebno obožujem pekočo hrano, vendar je bila tukaj na trenutke že kar pretirano. Me pa je vsa ta pekoča hrana obvarovala pred želodčnimi težavami. V vsaki stvari je nekaj dobrega.
Dober želodec je bistvenega pomena tudi če se odpravljate na izlet v mesto Varanasi. To mesto je eno izmed sedmih najbolj svetih mest Hindujcev. Sam se udeležil obreda čaščenja luči. Proti reki Ganges se je napotila množica ljudi in tudi živali, predvsem krave. Svečeniki so opravljali molitev, prisotni pa so bili v nekakšnem transu. Ljudje so molili in po reki spuščali sveče, da bi bila njihova molitev uslišana. Vonji, glasovi in množica; vse to me je utrudilo zato sem si rekel: »David Vidrih, čas je za počitek!« reka Ganges igra veliko vlogo v življenjih Indijcev. Reka služi za obred očiščevanja, na rečnih bregovih se opravljajo meditacije in različni verski obredi. Na reki Ganges tudi sežigajo mrliče. Ta prizor je za našo kulturo dokaj šokanten in poseben. Pri tem obredu sodelujejo izključno moški, kar je spet posebnost. Indija je res nekaj posebnega. Za nas, ki nismo navajeni takšnih množic in intenzivnega dogajanja zna biti naporno a po drugi strani, na nekakšen čuden način, osvobajajoče.
David Vidrih: Uvod v moj blog, doživetja, potovanja in razmišljanja
Sem David Vidrih in v življenju je moj cilj obiskati čim več dežel in spoznati čim več zanimivih kultur in ljudi. Vem kaj boste rekli; tale David Vidrih je torej enak kot vsi popotniki. Zavedam se, da je klišejsko odgovoriti da temu ni tako, zato bom pustil presojo vsem mojim bralcem.
Na moji spletni strani bi rad z vami delil izkušnje iz dosedanjih potovanj, želim pa tudi obelodaniti svoja razmišljanja in občutke ob raznih dogodivščinah pri spoznavanju različnih kultur. Preden sem začel potovati sem bil izredno povprečen fant z veliko omejujočimi prepričanji in lepo zavit v vato naše kulture. Lahko grem celo tako daleč da rečem, da sem jaz, David Vidrih, za vse, ki niso imeli enaka ali pa vsa podobna prepričanja kot jaz, imel za čudne. Da, prav ste prebrali. Tako kot nekaterim, ki berete moj zapis, je popolnoma neverjetno, da nekateri živijo brez elektrike, nimajo postelj ali pa vsak svojo hišo in avtomobil. No, to je izredno zanimivo če gledamo način življenja. Velike razlike med kulturami pa se začnejo pri razmišljanju. Na potovanjih me najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, dinamika njihove družbe in različni obredi oz. rituali. Tako kot pri nas, je velika večina obredov povezana z religijo in dediščino. Tudi drugje po svetu je enako, vendar na drugačen način.
Nikoli si nisem mislil, da bom jaz, David Vidrih obiskal toliko dežel in spoznal toliko različnih ljudi. Ne glede na različnost kultur, religije in načina življenja pa se še nikoli ni zgodilo, da ne bi bil nekje dobrodošel. Očitno je nam vsem nekaj skupnega: ljudskost. Ljudje po svetu govorimo univerzalen jezik; prijaznost in dobrodušnost. V naravi nam je, da medse sprejmemo popotnika ali nekoga, ki je potreben pomoči.
Nikoli ne bom pozabil gostoljubnost in ustrežljivost ljudi na Filipinih. Potoval sem namreč do mesteca Port Barton, kjer sem želel uživati v rajskih plažah. Na mojem potovanju do tega mesta sem se med drugim peljal tudi s prijetnim mladeničem na zelo zanimivem motorju. Motorno kolo je bilo starejše in malo smešno predelano, vendar je bilo poceni. Na poti sva zadela luknjo in padel sem iz motorja. Prej sploh nisem opazil veliko ljudi okoli sebe, vendar ko sem padel jih je bilo nemudoma veliko okoli mene. Pomagali so mi vstati, potem pa so me povabili v bližnjo kočo. Tam mi je gospa oskrbela rano in me lepo postregla s pijačo in osvežilnim prigrizkom. Nekaj časa za tem je že gruča otrok zunaj vpila: »David Vidrih!«. Sicer malo bolj nerazločno, vendar sem vedel da kličejo mene. Povabili so me na nogomet. Bil je odličen dan in na koncu so me pospremili do čudovite hiše, ki je ležala skoraj na obali. Tam sem si napolnil baterije in se pripravil na nova doživetja.
Na mojem blogu boste lahko brali o mojih različnih doživetjih in razmišljanjih. Popeljal vas bom na najbolj neverjetne koščke sveta in vas spoznal z zanimivimi ljudmi. Vabljeni tudi k ogledu mojih slik, katere upam, da vas bodo navdušile da tudi sami spakirate kovček in poletite svojim sanjam naproti.