David Vidrih

Indija je dežela oz. država na katero se je potrebno navaditi. Zakaj vam to pravim. David Vidrih, ki sem znan po ljubezni do potovanj in drugačnosti, sem imel največ asimilacijskih težav ravno v indiji. S tem ne želim reči da me ta država ni popolnoma očarala. Ravno nasprotno. Njene barve in gostoljubje domačinov sta preprosto neverjetna. Moj prvi postanek je bil v mestu Delhi, ki je glavno mesto Indije in je dom približno šestnajstim milijonom ljudi. Ravno to mesto je v meni zbudilo občutek velikih nasprotij. Prepotoval sme že velik del sveta, vendar me je Indija popolnoma presenetila. Verjetno boste rekli da je skoraj nemogoče, da je David Vidrih presenečen. Ja, na potovanja se vedno čim bolje pripravim vendar sem vseeno doživel velik kulturni šok.

Nikjer na tem svetu niso nasprotja tako poudarjena kot v Indiji. V eni ulici lahko vidiš bedo in blišč, popolni materializem in hkrati duhovnost ter veliko lepih zgradb in umetnosti v sobivanju z umazanijo in prosto gibajočimi se kravami z bolehnim videzom. Ko sem se za nekaj trenutkov ustavil na ulici, vsrkal vase vse vonjave in vtise, sem si rekel: »David Vidrih, izkoristi vsak trenutek!« Indija je dežela, ki te pripravi do raziskovanja ne samo okolice, zgodovine in družbe temveč tudi do raziskovanja samega sebe. Ta dvojnost in raznolikost Indije me je še posebej navdihnila na tržnici oziroma bazarju. Tam je re skupek omamnih dišav in vsiljivih trgovcev za čutila kar preveč, zato sem se v zelo kratkem času odločil, da si poiščem prenočišče in se umirim. Pot me je kasneje nesla v novi del Delhija, kjer je za odtenek bolj mirno. Pa sem se pošalil sam s sabo; David Vidrih, tukaj lahko res daš možgane na pašo. Privoščil sem si okusno hrano iz stojnice in užival v barvah. Kot velik gurman naj povem, da je tukaj hrana izredno pekoča. Osebno obožujem pekočo hrano, vendar je bila tukaj na trenutke že kar pretirano. Me pa je vsa ta pekoča hrana obvarovala pred želodčnimi težavami. V vsaki stvari je nekaj dobrega.

Dober želodec je bistvenega pomena tudi če se odpravljate na izlet v mesto Varanasi. To mesto je eno izmed sedmih najbolj svetih mest Hindujcev. Sam se udeležil obreda čaščenja luči. Proti reki Ganges se je napotila množica ljudi in tudi živali, predvsem krave. Svečeniki so opravljali molitev, prisotni pa so bili v nekakšnem transu. Ljudje so molili in po reki spuščali sveče, da bi bila njihova molitev uslišana. Vonji, glasovi in množica; vse to me je utrudilo zato sem si rekel: »David Vidrih, čas je za počitek!« reka Ganges igra veliko vlogo v življenjih Indijcev. Reka služi za obred očiščevanja, na rečnih bregovih se opravljajo meditacije in različni verski obredi. Na reki Ganges tudi sežigajo mrliče. Ta prizor je za našo kulturo dokaj šokanten in poseben. Pri tem obredu sodelujejo izključno moški, kar je spet posebnost. Indija je res nekaj posebnega. Za nas, ki nismo navajeni takšnih množic in intenzivnega dogajanja zna biti naporno a po drugi strani, na nekakšen čuden način, osvobajajoče.