Razmišljanja
David Vidrih: Vtisi iz Vietnama
Vietnam je gosto naseljena dežela, kjer nimajo ravno urejenega prometa, tako kot smo navajeni mi. Prvi kulturni šok v Vietnamu prav gotovo doživijo vsi, ki pristanejo v njihovem glavnem mestu in se soočijo s prometom. Ker David Vidrih nerad komplicira, sem promet v tej državi sprejel in se ga lotil po načelu; če jih ne moreš premagati, se jim pridruži. Na vsakem potovanju doživim na začetku nekakšen šok, vendar pa me vedno dežela kasneje prijetno preseneti in navduši. Enako se je zgodilo tudi v Vietnamu. Po mojih dosedanjih zapisih veste, da David Vidrih ravno ne mara komercialnih izletov in potovanj. Raje raziskujem po svoje in se lotim potovanja in dežele na svojevrsten način. V Vietnamu pa sem naredil izjemo.
Odšel sem na enodnevni izlet v Ha Long Bay. Vsake toliko moramo tudi najbolj zagrizeni pustolovci izkusiti nekaj tipično turističnega. In v nobenem pogledu mi ni bilo žal. Tukaj sem si namreč ogledal čudovit zaliv, ki se ga drži svetovni sloves. Tukaj sem videl več kot dva tisoč otokov in otočkov iz apnenca. Tukaj naj bi se po legendi rodilo Vietnamsko ljudstvo. Tukaj je tudi čudovita vasica, ki dobesedno plava na vodi in je nekakšna verzija Benetk. Vsekakor lepo preživet dan. Ker pa David Vidrih ne more brez narave in raziskovanja kulture staroselcev, sem se odpravil na severozahod Vietnama, v vasico imenovano Sapo. Ta predel države je dom mnogim plemenom in tukaj se res začuti stik z naravo in prvobitnost. Ta del pokrajine, ki meji na Kitajsko je naravnost čudovit.
Neskončna riževa polja, posejana na terasah, zelena džungla in čudovite barve narave. Neprecenljivi prizori, ki jih ponuja neokrnjena narava v vsej svoji lepoti. Spal sem pri domačinih in vedno znova me to ljudstvo preseneti z dejstvom kako malo je potrebno za srečo. Po naravi so skromni in zadovoljni s tistim, kar imajo. So umirjeni in si znajo vzeti čas za sočloveka. In če jaz, David Vidrih, menim, da bi se naš del sveta lahko kaj naučil iz vietnamskega primera, bo to že držalo. Vse preveč hitimo, se predajamo materializmu in živimo egoistično življenje, kjer je pomembno le čim hitreje zadovoljiti vse svoje potrebe, ne ozirajoč se na kogarkoli. Takšna potovanja mi vedno odprejo oči. Ljudje, ki živijo osnovno, vendar srečno življenje in neokrnjena narava me vedno spomnita na naš način življenja. Ko se vračam iz potovanj vedno govorim sorodnikom in prijateljem o svojih ugotovitvah. Vedno me poslušajo, a zdi se mi, da me v resnici ne slišijo.
Po nekaj dnevih tukaj, sem se odpravi tudi v manjše ribiško mestece Hoian. Kulinarika tukaj je bila naravnost osupljiva in res sem prišel na svoj račun. David Vidrih skoraj najbolj na svetu ceni dobro hrano. Priznam, res uživam v kulinariki. Tukaj sem si napolnil baterije, postopal po tržnici in užival na plaži. Poskušal sem čim bolj užiti vsak trenutek, saj me je čakalo potovanje, kjer bom spet v gneči in hrupu. Odpravil sem se naprej v Kambodžo, o kateri pa bom namenil nekaj besed v naslednjih zapisih. Vietnam je malo drugačna dežela od vseh ostalih, katere sem obiskal. Tradicija, zgodovina, kulinarika in osupljiva narava. Prepričajte se sami.
David Vidrih: Kjer tradicija in sodobnost hodita z roko v roki
Na potovanjih sem obiskal že ogromno čudovitih mest, vendar je po nekajkratnem obisku še vedno eno izmed najljubših Istanbul. To je glavno mesto Turčije in za ta prispevek sem se odločil zaradi moje prijateljice Ane. Pred kratkim je prišla do mene in mi rekla: »David Vidrih, čas je, da me pelješ v palačo sultana Sulejmana.« Ko sem nehal debelo zijati v njo, sem se zavedel, da govori o palači Topkapi, v kateri je prebival eden najpomembnejših sultanov Osmanskega ozemlja. Njo je za ta podvig navdušila nadaljevanka, ki prikazuje življenje tega velikega vladarja. Ker Ana ve, da Turčijo obožujem, mi ni bil problem spakirati nahrbtnik in rezervirati let.
To je bil že moj četrti izlet v Turčijo in zato se mi je zdelo, da Istanbul poznam zelo dobro. Celo tako sem bil prepričan v moje poznavanje mesta, da sem že videl naslove mojega vodiča in zgodb iz potovanj po Turčiji; David Vidrih: Turčija skozi moje oči. Vendar pa je t mesto, ki me venomer preseneti. Preseneti me s svojo lepoto, veličastnostjo in bogato, razgibano zgodovino. V tem mestu se je dogajalo ogromno pomembnih, zgodovinskih dogodkov, ki so pustili pečat na arhitekturi, kulturi in dediščini.
Ko sva z Ano prispela v Istanbul je bila seveda prva postaja palača Topkapi. Tam se je predajala domišljiji in vsa zasanjana si je ogledovala ogromne, bogate in veličastne prostore. Za nekaj časa sva se razšla, saj sem si jaz hotel ogledati zbirko orožja iz časov velikih sultanov. Ana si je seveda ogledovala čudovit, bogat nakit. Nato sva si skupaj ogledala prostore harema. Tukaj sem tudi jaz pustil domišljiji prosto pot in si predstavljal da sem jaz, David Vidrih vladar harema stotih prelepih žensk. No, človek lahko sanja, kajne? Po natančnem ogledu palače Topkapi sva se odpravila še v bližnji Arheološki muzej Istanbula, kateri je tudi vreden ogleda.
David Vidrih – izlet v Istanbul me je navdušil!
Prava paša za oči in vsa ostala čutila pa je prav gotovo Veliki bazar, zraven pa še bazar začimb. Tukaj se vam svi čuti prebudijo saj boste onemeli od čudovitih barv blaga, uživali boste v zanimivih in še neznanih čudovitih vonjavah . na bazarju boste našli trgovine z blagom, usnjem, nakitom in keramiko. Navdušeni boste nad kulinarično ponudbo in arheološko dovršenimi mošejami. To je kraj, ki vas nikakor ne bo spustil ravnodušnega in z Ano sva tukaj res uživala. Sploh ona je bila zelo ganjena in mi rekla: »David Vidrih, tega ne bom nikoli pozabila!«
Ne glede na vse lepote in omamne dišave pa meni najbolj diši narava. Istanbul je znan po čudovitih parkih. Tudi tukaj sva si vzela nekaj časa in preprosto vdihavala utrip mesta. V nekaj dneh, ki sva jih preživela v Istanbulu pa sva prehodila tudi veliko ulic, kjer sva si ogledovala moderno arhitekturo in bila navdušena, kako moderno in tradicija živita v sožitju. Preteklost lepo sprejema sedanjost, sedanjost pa spoštuje zgodovino. Na tem mestu lahko čiste vesti priznam, da sem jaz, David Vidrih, enostavno zaljubljen v to mesto. V kratkem bom pripravil seznam različnih znamenitosti, ki jih je v Istanbulu zagotovo potrebno obiskati. Seznam bo vseboval nekaj za vsak okus: arhitektura, zgodovina, sodobnost ter religija in narava.
David Vidrih: Uvod v moj blog, doživetja, potovanja in razmišljanja
Sem David Vidrih in v življenju je moj cilj obiskati čim več dežel in spoznati čim več zanimivih kultur in ljudi. Vem kaj boste rekli; tale David Vidrih je torej enak kot vsi popotniki. Zavedam se, da je klišejsko odgovoriti da temu ni tako, zato bom pustil presojo vsem mojim bralcem.
Na moji spletni strani bi rad z vami delil izkušnje iz dosedanjih potovanj, želim pa tudi obelodaniti svoja razmišljanja in občutke ob raznih dogodivščinah pri spoznavanju različnih kultur. Preden sem začel potovati sem bil izredno povprečen fant z veliko omejujočimi prepričanji in lepo zavit v vato naše kulture. Lahko grem celo tako daleč da rečem, da sem jaz, David Vidrih, za vse, ki niso imeli enaka ali pa vsa podobna prepričanja kot jaz, imel za čudne. Da, prav ste prebrali. Tako kot nekaterim, ki berete moj zapis, je popolnoma neverjetno, da nekateri živijo brez elektrike, nimajo postelj ali pa vsak svojo hišo in avtomobil. No, to je izredno zanimivo če gledamo način življenja. Velike razlike med kulturami pa se začnejo pri razmišljanju. Na potovanjih me najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, dinamika njihove družbe in različni obredi oz. rituali. Tako kot pri nas, je velika večina obredov povezana z religijo in dediščino. Tudi drugje po svetu je enako, vendar na drugačen način.
Nikoli si nisem mislil, da bom jaz, David Vidrih obiskal toliko dežel in spoznal toliko različnih ljudi. Ne glede na različnost kultur, religije in načina življenja pa se še nikoli ni zgodilo, da ne bi bil nekje dobrodošel. Očitno je nam vsem nekaj skupnega: ljudskost. Ljudje po svetu govorimo univerzalen jezik; prijaznost in dobrodušnost. V naravi nam je, da medse sprejmemo popotnika ali nekoga, ki je potreben pomoči.
Nikoli ne bom pozabil gostoljubnost in ustrežljivost ljudi na Filipinih. Potoval sem namreč do mesteca Port Barton, kjer sem želel uživati v rajskih plažah. Na mojem potovanju do tega mesta sem se med drugim peljal tudi s prijetnim mladeničem na zelo zanimivem motorju. Motorno kolo je bilo starejše in malo smešno predelano, vendar je bilo poceni. Na poti sva zadela luknjo in padel sem iz motorja. Prej sploh nisem opazil veliko ljudi okoli sebe, vendar ko sem padel jih je bilo nemudoma veliko okoli mene. Pomagali so mi vstati, potem pa so me povabili v bližnjo kočo. Tam mi je gospa oskrbela rano in me lepo postregla s pijačo in osvežilnim prigrizkom. Nekaj časa za tem je že gruča otrok zunaj vpila: »David Vidrih!«. Sicer malo bolj nerazločno, vendar sem vedel da kličejo mene. Povabili so me na nogomet. Bil je odličen dan in na koncu so me pospremili do čudovite hiše, ki je ležala skoraj na obali. Tam sem si napolnil baterije in se pripravil na nova doživetja.
Na mojem blogu boste lahko brali o mojih različnih doživetjih in razmišljanjih. Popeljal vas bom na najbolj neverjetne koščke sveta in vas spoznal z zanimivimi ljudmi. Vabljeni tudi k ogledu mojih slik, katere upam, da vas bodo navdušile da tudi sami spakirate kovček in poletite svojim sanjam naproti.