David Vidrih

Vietnam je gosto naseljena dežela, kjer nimajo ravno urejenega prometa, tako kot smo navajeni mi. Prvi kulturni šok v Vietnamu prav gotovo doživijo vsi, ki pristanejo v njihovem glavnem mestu in se soočijo s prometom. Ker David Vidrih nerad komplicira, sem promet v tej državi sprejel in se ga lotil po načelu; če jih ne moreš premagati, se jim pridruži. Na vsakem potovanju doživim na začetku nekakšen šok, vendar pa me vedno dežela kasneje prijetno preseneti in navduši. Enako se je zgodilo tudi v Vietnamu. Po mojih dosedanjih zapisih veste, da David Vidrih ravno ne mara komercialnih izletov in potovanj. Raje raziskujem po svoje in se lotim potovanja in dežele na svojevrsten način. V Vietnamu pa sem naredil izjemo.

Odšel sem na enodnevni izlet v Ha Long Bay. Vsake toliko moramo tudi najbolj zagrizeni pustolovci izkusiti nekaj tipično turističnega. In v nobenem pogledu mi ni bilo žal. Tukaj sem si namreč ogledal čudovit zaliv, ki se ga drži svetovni sloves. Tukaj sem videl več kot dva tisoč otokov in otočkov iz apnenca. Tukaj naj bi se po legendi rodilo Vietnamsko ljudstvo. Tukaj je tudi čudovita vasica, ki dobesedno plava na vodi in je nekakšna verzija Benetk. Vsekakor lepo preživet dan. Ker pa David Vidrih ne more brez narave in raziskovanja kulture staroselcev, sem se odpravil na severozahod Vietnama, v vasico imenovano Sapo. Ta predel države je dom mnogim plemenom in tukaj se res začuti stik z naravo in prvobitnost. Ta del pokrajine, ki meji na Kitajsko je naravnost čudovit.

Neskončna riževa polja, posejana na terasah, zelena džungla in čudovite barve narave. Neprecenljivi prizori, ki jih ponuja neokrnjena narava v vsej svoji lepoti. Spal sem pri domačinih in vedno znova me to ljudstvo preseneti z dejstvom kako malo je potrebno za srečo. Po naravi so skromni in zadovoljni s tistim, kar imajo. So umirjeni in si znajo vzeti čas za sočloveka. In če jaz, David Vidrih, menim, da bi se naš del sveta lahko kaj naučil iz vietnamskega primera, bo to že držalo. Vse preveč hitimo, se predajamo materializmu in živimo egoistično življenje, kjer je pomembno le čim hitreje zadovoljiti vse svoje potrebe, ne ozirajoč se na kogarkoli. Takšna potovanja mi vedno odprejo oči. Ljudje, ki živijo osnovno, vendar srečno življenje in neokrnjena narava me vedno spomnita na naš način življenja. Ko se vračam iz potovanj vedno govorim sorodnikom in prijateljem o svojih ugotovitvah. Vedno me poslušajo, a zdi se mi, da me v resnici ne slišijo.

Po nekaj dnevih tukaj, sem se odpravi tudi v manjše ribiško mestece Hoian. Kulinarika tukaj je bila naravnost osupljiva in res sem prišel na svoj račun. David Vidrih skoraj najbolj na svetu ceni dobro hrano. Priznam, res uživam v kulinariki. Tukaj sem si napolnil baterije, postopal po tržnici in užival na plaži. Poskušal sem čim bolj užiti vsak trenutek, saj me je čakalo potovanje, kjer bom spet v gneči in hrupu. Odpravil sem se naprej v Kambodžo, o kateri pa bom namenil nekaj besed v naslednjih zapisih. Vietnam je malo drugačna dežela od vseh ostalih, katere sem obiskal. Tradicija, zgodovina, kulinarika in osupljiva narava. Prepričajte se sami.